• Register
Čudnova hiša

Mestni arhitekt Ciril Metod Koch je načrtoval vogalno Čudnovo in sosednjo Pogačnikovo hišo sočasno. Pri obeh je preizkusil vse možnosti secesijskega okraševanja po dunajskih zgledih. Čudnova hiša ima vse prvine kipečega, plastičnega sloga arhitekta Josepha Marie Olbrichta. Arhitekt je pretirano poudaril posamezne arhitekturne motive, tako da se ustvarja vtis nepovezane celote. Vogalni stolp, ki sloni na konzolah, se prične s kvadrom, nadaljuje z valjem, ki prebada venec za celo nadstropje, ter se konča z globusom na kvadratni plošči. Prav tako se prevelik polkrožni nadstrešek balkona na glavnem pročelju opira na izstopajoče konzole v obliki pilonov. Bogato in raznoliko je tudi okrasje, ki ovija fasado, ki je bila dolga leta v močni vijolično-rdeči barvi, od prenove v letu 2001 pa je ponovno v prvotni svetlo bledo-rumeni barvi. Čeprav je stavba na prvi pogled preveč okrašena, ustvarja močan vtis. S tem se je njen izraz najbolj približal značaju organske secesije, ki se izpoveduje prav v nemiru arhitekturnih oblik (Vir:Arhitekturni vodnik po Ljubljani, Rokus 2002).

 

Čudnova hiša je vogalna in se nahaja na Tavčarjevi ul. 6 in Cigaletovi ul. 3 neposredno ob Miklošičevem parku, ki je bil v času secesijske Ljubljane Sodnijski trg, in sodni palači, ki je na Tavčarjevi ul. 9. Prav izgradnja sodne palače je bila v začetku 20. stoletja vzrok za prvotno poimenovanje Sodnijskega trga in Sodnijske ulice, ki se je kasneje preimenovala v Tavčarjevo ulico.

Sodna palača in Sodnijski trg (sedaj Miklošičev park) v času secesijske Ljubljane

Sodna palača in Sodnijski trg (sedaj Miklošičev park) v času secesijske Ljubljane

Predvojna razglednica: na levi Čudnova hiša, skrajno desno sodna palača

 

Fotografija Čudnove hiše iz leta 2000 pred prenovo